Obrazložitev razdelilnika stroška (položnica)

POJASNILA mesečnega razdelilnika stroškov

Upravnik objekta za nemoteno obratovanje in vzdrževanje posamezne stavbe prejme mesečno veliko število računov različnih dobaviteljev, ki so podlaga za mesečni obračun stroškov (razdelilnik stroškov/položnica). Zaradi različnih davčnih stopenj in ključev delitev pa je posamezno fakturo potrebno še dodatno razdeliti na številne posamezne postavke.

Tako lahko imamo na mesečnem razdelilniku stroškov množico postavk, ki na trenutke lahko delujejo nepregledno. Za lažjo preglednost smo pripravili pojasnila posameznih postavk in posameznih delitev stroškov. Upamo, da vam bodo v pomoč.

V skladu z zakonodajo in za večjo transparentnost obračuna posameznih postavk, je za vsako postavko naveden dobavitelj, podatki o dobavitelju in skupni znesek dobaviteljevega računa, način oz. ključ delitve stroškov, količina, znesek na enoto, DDV, skupni znesek postavk itd.

 

POJASNILA podatkov iz postavk

Pred pričetkom postavk, so za vsako enoto (t.j. stanovanje, poslovni prostor, garažo …) podani podatki enote, na katero se nanašajo stroški navedeni pod njo.

Po koncu postavk, je seštevek vseh postavk, zapisano je stanje sredstev v prostovoljnem skladu in stanje rezervnega sklada objekta.

Če ima plačnik več enot, za katere plačuje stroške, je v nadaljevanju navedena druga enota in pod njo postavke (stroški), ki se nanašajo na drugo enoto. Tako lahko ima posamezna stranka na enem razdelilniku (položnici) stroške za vse enote, ki jih ima v lasti oz. za katere plačuje stroške.

 

poloznica

 

poloznica2

K vsakemu priloženemu UPN obrazcu so prištete tudi morebitne odprte obveznosti. Na koncu mesečnega razdelilnika so seštete postavke vseh enot, odšteta sredstva, ki so se črpala iz rezervnega sklada oz. prostovoljnega sklada. Obkroženo z rdečo na spodnji sliki so sešteti tekoči stroški za plačilo, brez odprtih postavk. Označeno z rumeno je najprej seštevek vseh odprtih postavk in nato še specifikacija odprtih postavk po mesecih, št. razdelilnika in znesku.

razdelilnik-pojasnila3

V kolikor stranka ne želi oz. ne zmore poravnati celotnega zneska na UPN obrazcu z vsemi odprtimi postavkami, mora pri nakazilu navesti pravilno sklicno št. (referenco) plačila. Za plačilo dolga za julij 2016 iz zgornjega primera, je pri plačilu potrebno navesti sklicno št. SI12 0265616071011 in znesek 0,19 €, za avgust 2016 pa SI12 0265616081017 in znesek 33,73 € itd.

 

Postopek delitve stroškov za toploto za ogrevanje

Delitev stroškov za toploto za ogrevanje se izvaja po Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih stavbah in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. list RS, št. 7/2010), ki je nasledil Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci (Ur. list RS, št. 49/2003).

shema-delitev-stroskov
NEODVISNI STROŠKI: stroka jih pogosto označuje kot prve fiksne stroške ogrevanja. So tisti del celotnih stroškov za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja, ki je neodvisen od porabe toplote oz. goriva. To so na primer stroški za priključno moč, stroški za vzdrževanje in drugi od porabe neodvisni stroški.

ODVISNI STROŠKI: stroka jih pogosto označuje kot variabilne stroške ogrevanja. So tisti del celotnih stroškov za toploto, ki je odvisen od porabe toplote. Zajemajo stroške porabe energenta (zemeljskega plina, kurilnega olja …) in porabo tokovine za namene ogrevanja – poraba električne energije za obratovanje kotlovnice. Ti stroški se v deležu (60 % do 80 %), ki so ga določili lastniki v sporazumu, razdelijo na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Preostali del stroškov (torej 20 % do 40 %) za toploto za ogrevanje se na posamezne enote razdeli po ključu ogrevane površine (15. člen). Stroka jih pogosto označuje kot ‘drugi fiksni strošek’.

Podatki, ki so potrebni za delitev odvisnih stroškov, so:

– odčitki z delilnikov/kalorimetrov (razlika med novim in starim stanjem) posameznih enot,

– deleži ogrevanih površin posameznih enot (iz sporazuma),

– korekturni faktorji za izenačitev vpliva lege posameznih enot (iz sporazuma),

– delež stroškov za toploto za ogrevanje, ki se razdeli na enote po porabniških deležih

(iz odčitkov, korigirano po sporazumu).
Delitev odvisnih (variabilnih) stroškov poteka v dveh fazah: najprej se določijo porabniški deleži enot v skladu s členi 10 do 14 pravilnika, nato pa se po 15. členu pravilnika določijo deleži stroškov enot.

Določanje porabniških deležev

Za enoto, za katero ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, je porabniški delež enak deležu ogrevane površine (10. člen). Predpostavi se torej, da je na m² ogrevane površine poraba toplote enote enaka povprečni porabi.
Za enoto, za katero ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, je porabniški delež enak deležu ogrevane površine, ki se pomnoži s faktorjem 1,6 (11. člen). Na ta način se porabniški delež določi v primerih, če lastnik ni vgradil delilnikov, ne omogoči odčitavanja delilnikov, namerno odstrani delilnike oziroma ni opravil drugih dejanj, ki so navedena v 11. členu pravilnika. S tem se v skladu s 94. členom energetskega zakona tem lastnikom onemogoči udeležba na prihrankih energije celotne stavbe, ki so bili doseženi z namestitvijo delilnikov in obračunom stroškov po dejanski porabi toplote.
Naslednji korak je določitev skupnega porabniškega deleža enot, za katere so na voljo odčitki z delilnikov. Določi se tako, da se od števila 1 odštejejo porabniški deleži enot, ki so bili določeni po 10. oziroma 11. členu pravilnika (12. člen).
Temu sledi določanje porabniških deležev posameznih enot, za katere so na voljo odčitki z delilnikov (13. člen). Porabniški delež enote je enak deležu odčitkov z delilnikov te enote glede na seštevek odčitkov z vseh delilnikov vseh enot, pomnoženemu s skupnim porabniškim deležem, določenim na podlagi 12. člena.
Porabniški deleži enot, za katere so na voljo podatki z delilnikov in imajo izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.), se porabniški deleži s pomočjo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšajo (14. člen). Pri tem preračunu je potrebno zagotoviti, da ostane seštevek porabniških deležev teh enot enak skupnemu porabniškemu deležu, ki je bil določen na podlagi 12. člena.
Določanje deležev stroškov

Podlaga za delitev stroškov za ogrevanje so porabniški deleži posameznih enot, ki so bili določeni na podlagi 10., 11. in 14. člena pravilnika o delitvi stroškov.
Stroški za toploto za ogrevanje se v deležu (60 % do 80 %), ki so ga določili lastniki v sporazumu, razdelijo na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Preostali del stroškov za toploto za ogrevanje se na posamezne enote razdeli po ključu ogrevane površine (15. člen).

VIRI:

Pripravila:

Simona Simonič, univ. dipl. ekon.

Energetska izkaznica

Energetska izkaznica

Kaj je energetska izkaznica?
Energetska izkaznica vsebuje podatke o energijski učinkovitosti stavbe in priporočila za povečanje energijske učinkovitosti.

Zakaj je Slovenija uvedla energetske izkaznice?
Uvedbo energetskih izkaznic v vseh članicah Evropske unije je določila evropska direktiva Sveta o energetski učinkovitosti stavb.

Kaj nam pove energetska izkaznica?
Osnovi namen energetske izkaznice je informirati kupce oziroma najemnike nepremičnin o njeni energetski učinkovitosti in posredno o pričakovani višini stroškov za energijo ter o morebitnih naložbah, potrebnih za energetsko posodobitev nepremičnin in naprav v njej. Na izkaznici je navedenih sedem razredov energetske učinkovitosti stavb, od razreda A, ki pomeni najboljšo energetsko učinkovitost in pri kateri je toplota potrebna za ogrevanje najmanjša, pa vse do razreda G, ki je energetsko najbolj potraten.

Kdo jo mora imeti?
Energetsko izkaznico morajo pridobiti samo lastniki nepremičnin, ki bodo svojo nepremičnino prodajali ali jo dali v najem. Energetske izkaznice ni potrebno pridobiti pri oddaji v najem za obdobje krajšega od enega leta, prav tako energetskih izkaznic ne potrebujejo tisti, ki so svojo nepremičnino že oddali.

Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v nov najem, pa energetske izkaznice ne potrebujejo.

Energetsko izkaznico je potrebno pridobiti tudi za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino večjo od 500 m2 (od 9. julija 2015 bo ta površina 250 m2).

Kdo še ne potrebuje energetskih izkaznic?
Zakon predvideva tudi izjemo, da izkaznice ne potrebujejo lastniki:
– stavb, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine,
– stavb, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti,
– industrijskih stavb in skladišč
– nestanovanjskih kmetijskih stavb, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih –klimatskih pogojev,
– preproste in nezahtevne objekte ter samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 kvadratnih metrov.

Zakaj naj bi bile koristne energetske izkaznice?
Po prepričanju ministrstva za infrastrukturo bi lahko imela energetska izkaznica velik vpliv pri potencialnih kupcih oziroma najemnikih nepremičnin, saj bi se pri izbiri denimo dveh nepremičnin prav na podlagi potratnosti energije določene nepremičnine, lažje odločili bodisi za nakup ali najem oziroma bi se odločili za tisto nepremičnino, ki je energetsko bolj učinkovita.

Cena energetske izkaznice?
Vlada je z uredbo določila najvišje cene izdelave energetske izkaznice. Za povprečno veliko stanovanje, ki je 60 kvadratnih metrov, cena izdelave ne sme presegati 0,99 evra za kvadratni meter oziroma slabih 60 evrov. Cena izkaznice za stavbe, ki imajo uporabno površino do 220 kvadratnih metrov, je lahko največ 170 evrov, za stavbe z več kot 220 kvadratnimi metri pa največ 0,89 evra na kvadratni meter. Cena energetske izkaznice za večstanovanjske stavbe je odvisna od števila stanovanj.

Koliko časa velja energetska izkaznica?
Veljavnost energetske izkaznice je 10 let.

Kakšna je globa za kršitev?
Zakon določa, da se z globo v višini 300 evrov za prekršek kaznuje lastnik nepremičnine, če pri njeni prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe ne predloži originala ali kopije veljavne energetske izkaznice stavbe ali njenega posameznega dela. Inšpekcijske službe bodo nadzor nad energetskimi izkaznicami začele opravljati šele eno leto po sprejetju Energetskega zakona EZ-1.

Kdo izdeluje energetske izkaznice?
Energetske izkaznice stavb na podlagi 68.d člena Energetskega zakona izdelujejo le neodvisni strokovnjaki z licenco ministrstva.

Kaj naročnik pridobi pri izdelavi energetske izkaznice?
– Popis in izmere delov stavb (fasada, okna, izolacija, ogrevalni sistem, uporabljeni materiali itd.),
– analizo podatkov stavbe,
– računalniško obdelava za izračun energetskih kazalnikov energetske izkaznice,
– izdaja energetske izkaznice v tiskani obliki,
– vpis energetske izkaznice v predpisan register energetskih izkaznic,
– priporočila za učinkovito rabo energije in zmanjšanje stroškov za stavbo.